Vse o glutenski ataksiji

Ataksija je medicinski izraz za pomanjkanje nadzora nad mišicami ali sposobnosti usklajevanja prostovoljnih gibov. Ataksija je znak osnovne bolezni in lahko povzroči težave pri hoji, koordinaciji, govoru, gibanju oči in požiranju. 

Do ataksije pride, ko je poškodovan del možganov, ki nadzoruje koordinacijo mišic, tj. možganovina. Ataksijo lahko povzročijo številna različna stanja, kot so možganska kap, zloraba alkohola, nekatera zdravila, cerebralna paraliza, tumor, multipla skleroza in druge avtoimunske motnje, vključno s celiakijo.  

Glutenska ataksija je avtoimunska motnja, pri kateri protitelesa pri osebi s celiakijo ali drugo vrsto občutljivosti na gluten napadejo možgane in prizadenejo osrednji živčni sistem. Glutenska ataksija še vedno ni povsem razumljena ali celo splošno priznana v medicinski skupnosti. 

Kako pogosta je glutenska ataksija?

Prav tako ni jasno, kako pogosta je. Ena skupina raziskovalcev je ugotovila, da je občutljivost na gluten največji posamezni vzrok ataksije v primerih, ko težava ni povezana z diagnosticirano boleznijo, kot je cerebralna paraliza. Druge študije pravijo, da bi lahko bila ataksija na gluten dejavnik pri približno 23 % bolnikov z nepojasnjeno ataksijo.   

O vzrokih in dejavnikih tveganja za nastanek glutenske ataksije je treba še veliko odkriti. Opravljene raziskave povezujejo to motnjo s celiakijo in ugotavljajo razširjenost iste genetske različice, ki jo ima tudi večina bolnikov s celiakijo. Celiakija se pojavlja skoraj izključno pri ljudeh z določenimi različicami genov HLA (Human Leukocyte Antigen), čeprav naj bi pri razvoju bolezni sodelovali tudi drugi okoljski dejavniki.  

Obstajajo tudi dokazi, da se pri ljudeh, ki trpijo za glutensko ataksijo, pojavijo tudi znaki cerebelarne atrofije, ki je krčenje možganovine.  

Glutenska ataksija je napredujoča bolezen z nevrološkimi simptomi. To pomeni, da so lahko simptomi na začetku blagi in postopoma napredujejo ter postanejo zelo izčrpavajoči. Simptomi so lahko enaki kot pri drugih ataksijah, kar pomeni, da je lahko postavitev natančne diagnoze zelo težavna. Med bolj tipičnimi simptomi, ki se lahko pojavijo pri glutenski ataksiji, so:  

• Težave z normalnimi gibi, na primer hojo ali upravljanjem rok.
• nestabilnost, izguba ravnotežja
• težave s koordinacijo
• izguba natančnih spretnosti, kot sta zapenjanje srajce ali pisanje
• težave pri govorjenju
• poslabšanje vida
• simptomi poškodbe živcev v rokah, nogah in okončinah. 

Čeprav je glutenska ataksija povezana z občutljivostjo na gluten, ni nujno, da so prisotni prebavni simptomi. 

Ker je bolezen progresivna, se simptomi sčasoma spreminjajo. Običajno se prvi znaki glutenske ataksije kažejo v težavah pri hoji, kar pomeni, da se oseba pogosteje spotika ali razvije nenormalen način hoje. Sčasoma se lahko pojavijo druge težave, kot so omotica, izguba ravnotežja, težave z govorom in slabša motorika pri natančnih opravilih.  

Stanje se lahko izboljša že na začetku s prehodom na brezglutensko dieto, vendar dlje kot traja nediagnosticirana bolezen, večja je verjetnost, da bodo simptomi postali trajni. Najbolj sprejemljiva diagnoza glutenske ataksije je, da se opravijo testi za celiakijo.  

Danes je mogoče glutensko ataksijo zdraviti le tako, da se iz prehrane odstrani ves gluten. Že majhni sledovi glutena lahko omogočijo nadaljnje napredovanje bolezni, zato je treba biti strog in izjemno previden pri preskrbi z zanesljivo brezglutensko hrano in preprečevanju možnosti naključne navzkrižne kontaminacije.  

Raziskave so pokazale, da lahko bolniki z glutensko ataksijo izločijo protitelesa proti gliadinu, če se držijo brezglutenske diete. Vendar pa so nekateri znanstveniki še vedno skeptični glede prvotne povezave med glutenskimi protitelesi in ataksijo. O stanju glutenske ataksije je treba odkriti še veliko več.