Vedno bolje z nasmehom: Sprejemanje celiakije s pozitivnim odnosom

Ohranjanje pozitivnega odnosa ne pomeni le nasmeha; ima oprijemljive koristi za zdravje, zlasti za tiste, ki imajo celiakijo. Pozitiven pristop vam lahko pomaga pri soočanju z nihanji razpoloženja, ki vam jih lahko povzroči celiakija. Pozitivnost lahko privede do izboljšanja zdravja z zmanjšanjem ravni stresa in spodbujanjem boljšega imunskega delovanja, kar je oboje ključnega pomena za nekoga s kronično boleznijo. Nižji stres pomeni boljšo prebavo in manj izbruhov, kar olajša obvladovanje simptomov. Poleg tega pozitivnost izboljša kakovost vašega življenja, saj naredi vsakodnevne izzive bolj prijetne in obvladljive. Ko se soočite z neuspehi – naj gre za nenamerno izpostavljenost glutenu ali občutek preobremenjenosti – pozitivna miselnost pomaga graditi odpornost, kar vam omogoča, da se hitreje vrnete nazaj še močnejši. Pozitivnost je močno orodje za spopadanje s celiakijo in izboljšanje splošnega počutja.

Namesto da na celiakijo gledate kot na breme, jo poskusite pretvoriti v izziv, ki ga je mogoče premagati. Ta premik v miselnosti je lahko opolnomočen. Poučite se o bolezni in raziščite vse možnosti, ki so vam na voljo, od hrane brez glutena do navigacije v družbenih situacijah. Več kot veste, večji nadzor boste imeli nad svojim stanjem. Koristno je lahko tudi odkrito razpravljanje o vašem stanju z drugimi – ne da bi čutili potrebo, da bi bilo to središče vsakega pogovora. Če prostovoljno pomagate pri pripravi hrane na družabnih dogodkih, ne zagotovite le varnih možnosti za vas, ampak tudi na praktičen način izobražujete ljudi okoli sebe o svojih potrebah.

Močna podporna mreža prijateljev, družine in zdravstvenih delavcev je bistvena za obvladovanje celiakije. Zapomnite si, da če se vaši najbližji včasih zdijo nezavedni vaših potreb, to pogosto ni zato, ker jih ne skrbi ali jim ni mar. Morda le potrebujejo več časa, da se prilagodijo spremembam, ki jih celiakija zahteva. Odprta komunikacija je ključnega pomena. Pogovorite se z njimi o tem, kako se počutite, in jih spodbudite, da tudi oni delijo svoje misli. Medsebojno razumevanje spodbuja empatijo in omogoča vašim najdražjim, da so bolj podporni na načine, ki vam resnično pomagajo. Trden podporni sistem močno vpliva na dobro življenje s celiakijo.

Ohranjanje pozitivnosti zahteva trud, vendar obstajajo vsakodnevne prakse, ki vam lahko pomagajo. Vodenje dnevnika vaših čustev vam omogoča, da predelate svoja čustva in prepoznate vzorce. Postavljanje realnih ciljev, tako kratkoročnih kot dolgoročnih, vam omogoča, da se osredotočite na napredek in ne na ovire. Osredotočanje na to, kar lahko nadzorujete – na primer, kaj jeste in kako obvladujete svoje stanje – lahko olajša občutke nemoči, da ostanete prizemljeni in optimistični tudi takrat, ko se vam celiakija zdi naporna.

Če vas kljub vsemu včasih bolezen čustveno prevzame, razmislite o obisku psihologa ali terapevta. Pomoč ni nujno zadnja možnost.

Ohranjanje pozitivnega odnosa ob celiakiji je lahko težko in to je v redu. Če postanejo prevladujoči občutki žalosti, tesnobe ali frustracije, je morda čas, da poiščete strokovno pomoč. Terapevt ali svetovalec lahko zagotovi dragoceno podporo in ponudi tehnike za obvladovanje čustvenih vidikov celiakije. Pogovor z registriranim dietetikom, ki razume celiakijo lahko tudi olajša breme krmarjenja po življenjskem slogu brez glutena. Ni vam treba vsega rešiti sami in ni sramota, da se obrnete na strokovno pomoč, ko jo potrebujete.

Igralka, ki je igrala v z oskarjem nagrajenem filmu Crash ter v uspešnicah, vključno s Spin City in Blue Bloods, je opisala, da ji je po letih napačno diagnosticiranih zdravstvenih težav diagnosticirana celiakija pomenila začetek njenega najboljšega življenja. "Končno slišati nekoga, ki pravi: 'Imam odgovor in ni vse samo v tvoji glavi?' Neverjetno!« je povedala za spletno stran Living Allergic.

Esposito je priznala, da je bilo prilagajanje na celiakijo sprva »naporno«, dokler ni odkrila možnosti hrane, ki je naravno brez glutena in končno pridobila občutek vitalnosti in dobrega počutja. Raziskovanje prehrane jo je vodilo do odprtja brezglutenske pekarne, Jennifer's Way, v rodnem New Yorku. Napisala je tudi knjigo z enakim naslovom, da bi ljudem s celiakijo pomagala sprejeti pozitivne vidike življenja po diagnozi.

»Enostavno ne razumem besede 'nikoli'. Ne bi mogla obstajati, če bi vedela, da nikoli več ne bom mogla pojesti kosa kruha ali piškota. Preveč obožujem hrano. Rada kuham in pečem in začela sem se poigravati, ugotavljati najbolj zdrave sestavine, ki bi jih lahko dodala, in kako naj to spremenim v nekaj, kar si želim, namesto v nekaj, kar bi 'lahko' jedla. Ko sem začela pisati blog in poslušala zgodbe ljudi – hujše od moje – me je to nekako dalo v visoko prestavo.«