Vse o celiakiji pri otrocih

Včasih je veljalo, da je celiakija nekaj, kar otroci lahko prerastejo. Za razliko od nekaterih alergij pa je celiakija vseživljenjska bolezen. Celiakija je avtoimunska motnja, ki jo povzroča uživanje glutena, in ne alergija na gluten. Pri osebah s celiakijo imunski sistem napačno prepozna gluten kot nezaželenega vsiljivca in sprosti protitelesa, ki ga napadejo. Ta protitelesa poškodujejo tudi sluznico tankega črevesa, kar preprečuje absorpcijo pomembnih hranil.

Pri otrocih lahko nezdravljena celiakija vpliva na višino, težo, telesni razvoj in splošno zdravje, saj poškodovana sluznica črevesja ne more pravilno absorbirati hranil. Nezdravljena celiakija lahko povzroči celo podhranjenost.

Celiakija se pojavlja pri ljudeh z genetsko predispozicijo, vendar jo sprožijo okoljski dejavniki, ki jih ne poznamo dobro. Ljudje se sprašujejo, ali se celiakija deduje po starših, in odgovor je pritrdilen, delno. Celiakija se lahko pojavlja v družinah, vendar ne sledi posebnemu vzorcu dedovanja.  

Geni HLA pomagajo imunskemu sistemu razlikovati med beljakovinami, ki pripadajo našemu telesu, in tistimi, ki jih proizvajajo tuji vsiljivci, kot so virusi in bakterije. Približno 99 % ljudi s celiakijo ima eno od naslednjih različic genov HLA: HLA DQ2.5, HLA DQ8 ali HLA DQ2.2. Približno 30 % prebivalstva ima rizične gene, vendar se celiakija razvije le pri približno 3 % od njih.

Če ima otrok sorodnika prve stopnje s celiakijo, ima približno 10-odstotno možnost, da bo zbolel, ko bo telo začelo reagirati z glutenom v prehrani. Če je vaš otrok genetsko nagnjen, morate biti pozorni na nekatere zgodnje znake celiakije. Na žalost ni načina, kako preprečiti, da bi otrok razvil celiakijo, vendar te raziskave še potekajo. Nekatere raziskave kažejo, da lahko nadaljevanje dojenja med uvajanjem glutena v otrokovo trdno hrano zmanjša tveganje za razvoj celiakije.  

Več študij kaže, da je najboljši čas za uvajanje glutena v otrokovo prehrano med četrtim in šestim mesecem starosti, po možnosti še med dojenjem. Vendar se mnenja o natančnih količinah glutena, ki naj bi jih otrok v tem obdobju prejemal, še vedno razlikujejo.

Kako vem, ali ima moj otrok celiakijo? Sezname znakov in simptomov celiakije je treba jemati zlahka, saj je vsak človek drugačen. Pri nekaterih otrocih se lahko pojavijo klasični simptomi, pri drugih pa so lahko simptomi bolj nenavadni. Pri malčkih in majhnih otrocih so pogosti simptomi bolečine v trebuhu, napihnjenost trebuha, driska, zaprtje, težave pri pridobivanju telesne teže ali celo izguba telesne teže.  

Pri starejših otrocih in mladostnikih so pogosto prisotni številni drugi simptomi. Otrok s celiakijo morda nima očitnih prebavnih težav, vendar se morda telesno ne razvija tako kot njegovi vrstniki, morda je manjše postave in/ali ne doživlja enakih telesnih sprememb, povezanih s puberteto. Ti simptomi lahko vključujejo upočasnjeno rast, izgubo telesne teže, zapoznelo puberteto, bolečine v kosteh in sklepih, kronično utrujenost, migrene, srbeč kožni izpuščaj (dermatitis herpetiformis) in ponavljajoče se ustne razjede.  

Pomembno pa je poudariti, da večina otrok v razvitih državah z diagnozo celiakije nima prenizke telesne teže.  

Poleg tega lahko mladostniki s celiakijo trpijo za motnjami razpoloženja, vključno z anksioznostjo, depresijo in napadi tesnobe.  

Če vaš otrok kaže nekatere od teh znakov ali simptomov, se posvetujte s svojim zdravnikom ali pediatrom. Obveščanje zdravnika o družinski anamnezi celiakije ali drugih avtoimunskih bolezni je koristno za postavitev diagnoze. Diagnosticiranje celiakije je tradicionalno dvostopenjski postopek, ki vključuje krvni test, ki mu sledi biopsija vzorca tankega črevesa.  

Pomembno je, da pred testiranjem za celiakijo iz otrokove prehrane ne odstranite glutena, saj test ne bo deloval pravilno v kolikor se reakcija telesa na gluten ne bo ponavljala na vsakodnevni bazi.

Edino obstoječe zdravljenje celiakije je stroga brezglutenska dieta. V nekaj tednih ali mesecih po prehodu na brezglutensko dieto bi se moral otrok počutiti veliko bolje in simptomi bi morali izginiti. Otrok lahko ob brezglutenski dieti povsem normalno raste in se razvija.

Nezdravljena celiakija ima lahko številne posledice za otroka, kot smo že omenili pri obravnavi najpogostejših znakov in simptomov. Tako kot pri mnogih od teh simptomov pa je tudi številne druge učinke težko opredeliti. Pri dojenčkih in majhnih otrocih je lahko na primer učinek celiakije povečana razdražljivost, ki jo je težko obravnavati ločeno od otrokovega značaja in čustev. Poleg tega so otroci s celiakijo običajno izbirčni, kar je verjetno odziv na nelagodje, ki ga doživljajo po uživanju živil, ki vsebujejo gluten.

Ker celiakija ni ozdravljiva in je edino zdravljenje stroga brezglutenska dieta, jo je pri otrocih težko obvladovati. Pomembno je, da otrok razume situacijo in se zna spopasti z izzivi, ki se lahko pojavijo. Bolj ko se boste o njej pogovarjali na lahkoten način in bolj ko bo otrok znal drugim razložiti, kaj je celiakija, lažje se bo z njo spoprijel.  

Tukaj je nekaj idej, ki pomagajo pri obvladovanju celiakije pri otroku:

• Pogovorite se z osebjem šole ali drugimi, ki bodo pripravljali ali nadzorovali obroke za vašega otroka, da bi lahko prilagodili jedilnike in preprečili navzkrižno kontaminacijo. 
• Prepričajte se, da učitelji in skrbniki razumejo, kaj je celiakija, da ne bodo preveč pod stresom - to ni alergija z možnostjo anafilaktičnega šoka - vendar bodite pozorni, saj otroci ne jedo vedno tistega, kar bi morali! 
• Ugotovite, ali bodo v otrokovem razredu pri umetniških in ročnih delih uporabljali testenine ali druga živila, ki vsebujejo gluten, in zagotovite alternativo. 
• Razmislite o tem, kaj lahko vaš otrok poleg hrane še da v usta. Nekateri plastelini na primer vsebujejo gluten. 
• Načrtujte, da bo vaš otrok lahko jedel zabaven brezglutenski prigrizek ali sladico, ko bodo njegovi prijatelji jedli svoje dobrote. Še bolje pa je, če to organizirate tako, da bodo vsi otroci na zabavi uživali nekaj okusnega in brez glutena. 
• Poskrbite, da bo imel vaš otrok pri sebi nekaj brezglutenske hrane za primere, ko je hrana, ki vsebuje gluten, postrežena brez druge možnosti.