Vse o sindromu razdražljivega črevesja (IBS) 

Ni jasno, zakaj se pri nekaterih ljudeh razvije IBS, pri drugih pa ne. Znanstveniki menijo, da je IBS lahko posledica kombinacije naslednjih dejavnikov:

• povečano stiskanje mišic v steni črevesja 
• povečana občutljivost na bolečino v črevesju 
• vnetje črevesja, včasih po okužbi, kot je gastroenteritis 
• geni - zdi se, da je IBS v družini 
• neravnovesje črevesnih bakterij  

Med drugimi dejavniki, ki lahko vplivajo na nastanek IBS, so tudi psihološke in socialne težave, kot sta stres in tesnoba. Tudi izkušnja fizične ali spolne zlorabe je lahko dejavnik tveganja za IBS, čeprav je malo znano, zakaj je temu tako. Večja verjetnost za razvoj IBS je lahko tudi pri osebah, ki so imele operativni poseg v trebuhu ali medenici.  

Ali je IBS avtoimunska bolezen?

IBS velja za funkcionalno črevesno motnjo in ne za avtoimunsko bolezen. Vendar pa nekatere avtoimunske bolezni povzročajo podobne simptome kot IBS, na primer celiakija. Pred postavitvijo diagnoze IBS je pomembno, da zdravnik odredi krvni test za izključitev celiakije, ki jo povzroča odziv imunskega sistema na prisotnost glutena v črevesju.  

Ali je IBS genetsko ali dedno povezan?

Zdi se, da se IBS pojavlja v družinah, vendar obstajajo tudi primeri posameznikov, pri katerih se razvije "sporadični" ali nededni IBS. O vzrokih in izvoru IBS je treba vedeti še veliko več.

Glavni simptomi IBS so:

• bolečine ali krči v trebuhu - običajno so hujši po jedi in blažji po odvajanju blata. 
• napihnjenost trebuha 
• driska 
• zaprtje in občutek, da ne morete popolnoma izprazniti črevesja.

Manj pogosti simptomi so:

• huda utrujenost 
• prebavne motnje 
• slabost 
• bolečine v hrbtu in druge bolečine v mišicah ali sklepih 
• težave s spanjem 
• redni glavoboli 
• težave z mehurjem, na primer pogostejše in nujnejše uriniranje, zlasti ponoči 
• boleč spolni odnos 
• težave z obvladovanjem črevesja, na primer uhajanje blata pri vetrovih.

Simptomi so lahko močnejši v času stresa in večjih življenjskih dogodkov, po uživanju določene hrane in ob jemanju nekaterih antibiotikov.  

Kombinacijo teh simptomov lahko poleg IBS povzročijo tudi druge težave, na primer okužbe, prekomerno ali nezadostno delovanje ščitnice ali neželeni učinki zdravil, ki jih jemljete. Nekateri od zgornjih simptomov so lahko tudi znaki drugih bolezni, kot so pankreatitis, Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis, peptični ulkus, žolčni kamni, divertikularna bolezen ali vrste raka. Pri ženskah lahko kažejo tudi na predmenstrualni sindrom (PMS) in endometriozo. IBS ima skupne simptome tudi z vnetno črevesno boleznijo (IBD).  

Če se pri vas pojavlja kateri koli od zgornjih simptomov, se posvetujte z zdravnikom o tem, ali gre morda za IBS ali drugo bolezen. Če menite, da imate IBS, je lahko zelo koristno, če svoje simptome beležite v dnevniku. To vam bo pomagalo bolje razumeti, kako se vaše telo obnaša, zdravniku pa bo pomagalo pri postavljanju utemeljene diagnoze.

Poznamo tri glavne vrste IBS, razvrščene glede na simptome. Pri IBS-D prevladuje driska, pri IBS-C prevladuje zaprtje, pri IBS-M pa se pojavlja mešanica zaprtja in driske. Četrti tip, IBS-U, je neopredeljen podtip, povezan z različnimi simptomi.  

Večina ljudi ima v določenih obdobjih življenja nekatere od teh bolj tipičnih simptomov IBS. Vendar je večja verjetnost, da vam bodo diagnosticirali IBS, če ste mlajši od 50 let, ste ženska, imate IBS v družini in/ali imate anksioznost, depresijo ali druge težave z duševnim zdravjem.

Zdravila za IBS ni, obstajajo pa pristopi k življenjskemu slogu in prehrani, ki lahko pomagajo ublažiti simptome. Če so simptomi vztrajni, lahko nekatera zdravila pomagajo ublažiti bolečine in nelagodje, ki jih povzročajo driska, zaprtje in bolečine v trebuhu. O primernih zdravilih, ki vam lahko pomagajo pri obvladovanju simptomov, se posvetujte s svojim zdravnikom.

Devet od desetih ljudi z IBS pravi, da jim simptome sproži določena hrana. Morda vam bo v pomoč, če si boste v dnevnik hrane in simptomov zapisovali, kaj jeste in kakšni so rezultati. To bo vam in vašemu zdravniku ali dietetiku pomagalo bolje ugotoviti, ali je hrana povezana z vašimi simptomi IBS Med pogosta "sprožilna" živila spadajo mlečni izdelki, kofein, čokolada, alkohol in nekatere vrste sadja, kot so jabolka. Obstajajo dokazi, da nekaterim ljudem z IBS lahko pomaga brezglutenska dieta.

FODMAP, ogljikovi hidrati s kratkimi verigami, ki se v tankem črevesu slabo absorbirajo, so povezani z IBS. Ti sladkorji, ki so prisotni v vseh vrstah živil, v tankem črevesu privlačijo vodo, bakterije v debelem črevesu pa jih fermentirajo, kar povzroča kopičenje tekočine in plinov. Zaradi dodatnega plina in vode se črevesna stena razteza in širi, kar povzroča simptome IBS.

Zmanjšanje vnosa FODMAP lahko pomaga zmanjšati vrsto učinkov, ki jih imajo FODMAP na črevesje, in lahko privede do ublažitve simptomov. Izločitev FODMAP iz prehrane in nato njihovo ponovno počasno in postopno uvajanje lahko osebi z IBS omogoči, da ugotovi, katera živila pri njej sprožajo simptome. Pomembno je, da se pred kakršno koli spremembo prehrane posvetujete z zdravnikom ali dietetikom.

Poleg prehrane je IBS lahko povezan tudi z načinom življenja. Povečanje telesne dejavnosti in zmanjšanje stresa lahko prineseta spremembe. Dokazano je, da imajo pri IBS pomembno vlogo tudi psihološki dejavniki, zato se lahko posvetujete s psihologom, kognitivno-vedenjskim terapevtom ali drugim zdravstvenim delavcem.

Ali obstaja način za trajno ozdravitev IBS?

IBS je vseživljenjska bolezen, ki lahko pride in izgine. Nekateri ljudje se odločijo za pravi življenjski slog in dieto, tako da so njihovi simptomi veliko bolj obvladljivi; drugim je to težje in morda bodo potrebovali pomoč zdravnika ali dietetika.

• Uživajte redne obroke. Izogibajte se izpuščanju obrokov ali daljšim presledkom med obroki. 
• Vsak dan popijte vsaj osem skodelic tekočine, zlasti vode in pijač brez kofeina. Poskusite spiti največ tri skodelice pijač s kofeinom na dan. Ne pijte preveč alkohola ali sladkih gaziranih pijač. 
• Morda vam bo pomagalo, če boste povečali količino vlaknin v prehrani ali pa jo zmanjšali, zlasti živila z visoko vsebnostjo vlaknin, kot sta rjavi riž ali polnozrnati kruh. Če vam zdravnik ali dietetik predlaga da uživate več vlaknin, poskušajte uživati topne in ne netopne vlaknine (kot so otrobi). Med topne vlaknine spadajo ovseni kosmiči, oreščki in semena ter sadje, kot so banane. Če povečate vnos vlaknin v prehrani, to storite postopoma, da se izognete poslabšanju simptomov. 
• Povečajte vnos tekočine in omejite količino predelane hrane, ki jo uživate. Ta lahko vsebujejo "odporen škrob", ki ga vaše telo težko prebavi. 
• Če imate drisko, poskusite izločiti umetna sladila, kot je sorbitol, zmanjšajte vnos živil z visoko vsebnostjo vlaknin in omejite vnos kofeina. 
• Če imate vetrove in se počutite napihnjeni, poskusite zmanjšati vnos živil, za katera je znano, da povzročajo vetrove, kot so fižol in stročnice, kalčki, cvetača in živila brez sladkorja, npr. žvečilni gumi. Koristno je tudi, če v svojo prehrano vključite oves. Če ste na brezglutenski dieti, pazite, da oves ne vsebuje glutena. Morda vam bo pomagalo tudi uživanje ene žlice lanenih semen vsak dan. 
• Probiotiki vsebujejo koristne bakterije in so v nekaterih jogurtih in prehranskih dopolnilih. Domnevajo, da lahko nekateri probiotiki pomagajo zmanjšati simptome IBS, vendar je za potrditev tega potrebnih več raziskav. Zavedati se je treba, da nekateri vsebujejo sestavine, ki lahko poslabšajo simptome IBS. 
• Zmanjšanje količine nekaterih sladkorjev (FODMAP) v prehrani lahko pomaga pri simptomih IBS. Ti se nahajajo v številnih živilih in so težko prebavljivi. Viri FODMAP so pšenica, fižol, leča, čebula, mleko, gobe, med in jabolka. Pred začetkom diete z nizko vsebnostjo FODMAP se posvetujte z zdravnikom ali dietetikom.